Potreba po gibanju na prostem je zaradi posledic pandemije lani izdatno narasla, odločitev za aktivne oblike mobilnosti pa prinaša izjemne koristi za posameznike. Z njimi ne prispemo le do cilja poti, temveč hkrati pokrijemo dnevno potrebo po gibanju, izboljšamo možganske funkcije ter krepimo kondicijo in imunski sistem.

Promet je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je tako rekoč življenjskega pomena.

Trajnostna mobilnost je premikanje na trajnostni način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Z doseganjem ciljev trajnostne mobilnosti prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti.

Tudi na naši šoli smo razmišljali o spremembah potovalnih navad, razredne ure namenili vsebinam trajnostne mobilnosti in z različnim dejavnostmi obeležili teden mobilnosti.

V tednu mobilnosti so se tretješolci naučili nekaj novega o prometnih znakih, razmišljali o različnih prevoznih sredstvih in izdelali vozila prihodnosti.

Četrtošolci so risali in pomagali pri urejanju panoja, ki vse nas poziva k spremembam.

Učenci petega razreda so šolsko krožišče porisali s kredami. Narisali so kolesa in pešce in s tem voznike opozorili, da si večkrat želijo v šolo peš oz. s kolesom.

Devetošolci so se v šolo pripeljali kar s kolesi.

Tudi zaposleni smo bili aktivni. V toplih jesenskih dneh je odlična priložnost za kolesarjenje in pohodništvo.

(Skupno 128 obiskov, današnjih obiskov 1)