Po rahlem deževju ponoči, smo se zbudili v sveže jutro, a ker je bil to žal naš zadnji dan, smo še pred osmo uro pripravili potovalke in počistili sobe. Po malici smo se odpeljali v Italijo in si v Špetru ogledu muzej SMO (Slovensko Multimedialno Okno), kjer smo lahko s pomočjo sodobne tehnologije videli in prisluhnili različnim znamenitostim obmejnih pokrajin od Julijskih Alp do Tržaškega zaliva. Ves čas smo se peljali ob reki Nadiži, v kateri smo najpogumnejši tudi zaplavali in se tako prijetno ohladili, ostali pa so pojedli malico in namočili noge. Ura je hitro tekla in vrnili smo se v Kobarid, kjer smo se sprehodili do znamenitega Napoleonovega mostu in še zadnjič občudovali reko Sočo ali kot bi zapisal Simon Gregorčič, to “krasno, bistro hči planin”. Polni lepih vtisov te prečudovite pokrajine, prijaznega osebja v domu ter čudovitih spominov smo se odpravili proti domu. Po vrniti na Blanco pa sva razredničarki še razdelili spričevala in vsem smo vse tri učiteljice zaželele še lepe počitnice in na svidenje do 1. septembra! 🙂
Mojca Hojski
